Redout

Zasedba malega razvojnega studia iz Torina, ki sliši na ime 34BigThings, ne skriva svojih inspiracij, ampak že z naslovom najsodobnejšega projekta daje vedeti, da gre za klon nekoč priljubljenih futurističnih dirkačin F-Zero, Rollcage, Planet of Death ter kakopak Wipeout. In čeprav je prvo srečanje z njim zaradi nepraktičnih menijev in antinubovske igralnosti nekoliko medlo, Redout postane noro uživantska dvopalčna telovadba, ko po desetinah mizernih poizkusov končno naštudiraš vse klančine in zavoje na komaj eni od 45-ih kalejdoskopskih prog.

Kot nekdo, ki ni preveč naklonjen predelavam, priredbam in kvazi poklonom, sem se Redout lotil precej neentuziastično. Že res, da je PC-verzija leto nazaj požela stoječe ovulacije, a takrat smo se nad Wipeout Omega Collection lahko naslajali zgolj ob napovednikih. Pred tremi meseci pa je relativno ugodna zbirka za letos postavila visoke standarde znotraj dirkalno-arkadnega žanra. A hkrati ne gre spregledati dejstva, da je Redout za PS4 razkošnejša izdaja izvirne računalniške različice, z vsemi DLC-ji in nekaj ekskluzivnimi bonusi vred.

Veliko je prog, igralnih načinov in augmentacij za antigravitacijske dirkalnike, o drastičnih inovacijah pa ne duha ne sluha. Redout si namreč od omenjenih klasikah ne sposoja le stila, temveč tudi igralnost. Vse skupaj je izredno slično dirkanju iz Wipeout, s to razliko, da skozi ostre ovinke drsimo s pomočjo obeh analognih gobic – pri čemer je dobra popestritev nagibanje vozila naprej in nazaj, kar omogoča dodatno pospeševanje na strmih klančinah. In vsak dodatni pospešek pride še kako prav, saj nasprotniki ob sleherni napaki švignejo mimo kot Skywalker v The Phantom Menace.

Bolj prizanesljivo utegne biti večigralstvo, ki je na voljo v dveh oblikah – nalinijski in lokalni. Medtem, ko bo medmrežno igranje najverjetneje hitro zamrlo, zna kavčna inačica biti redno na sporedu fanatičnih dirkačev z nevirtualnimi kompanjoni. A seveda brez kiksov, tako kot pri Wipeout, tudi tu ni šlo. Vsa vsebina za split-screen dirkanje se namreč odklepa z igranjem solistične kariere, ki večinoma zajema tekmovanje v generičnih eventih in služenje zelencev z izboljševanjem rezultatov. In glede na težavnost ter količino zaklenjenega materiala je ta proces utrujajoč ter popolnoma predolg. Za nameček pa so tu še nerazumljiva odsotnost določenih igralnih načinov iz singleplayerja, le ena težavnostna stopnja in omejitev na vertikalni razrez zaslona. Toda glavno je, da igra tudi v split-screen načinu deluje tekoče in izgleda sijajno – predvsem po zaslugi barvitih prizorišč ter meglenja, ki zakrpa grafične pomanjkljivosti in pripomore k občutku hitrosti. Blur gor ali dol, občutek hitrosti v tej igri je izjemen in še posebej čeljust spuščajoč v načinu Boss, ki vse proge iz posameznega sklopa poveže v eno dolgo vratolomno stezo. Wipeout na steroidih!

Redout je navdušujoč adrenalinski izdelek majhne italijanske ekipe, ki razume odrinjeni dirkalni podžanr in ne utruja z inovacijami, temveč preverjeno recepturo z velikimi brzinami, vrtoglavimi dirkališči in udarnim soundtrackom zapakira v zelo všečen retro paket. Žal ga trenutno nazaj drži (za indie naslov) precej visoka cena, zaradi katere ga je težko priporočiti namesto cenejše in še bolj spolirane Wipeout Omega zbirke, a kdor je te že rahlo sit in nezagret za preigravanje starih klasik, bo v Redout našel ogromno zabave. Obvezen nakup ob prvem znižanju!

  • Share/Bookmark

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !