This is awesome!

Trenutno brskate po arhivu kategorije This is awesome!.

Ker se mi zdi brezpredmetno pisati recenzijo dve leti stare igre, ki je niso igrali le še takšni trdoglavci kot sem bil do nedavnega jaz, bom v skrajšani obliki napisal, zakaj je Life is Strange verjetno najlepša igra zadnjega desetletja. Čeprav se prva epizoda že dolgo časa ponuja brezplačno, sem jo pred časom izbrisal po komaj nekaj minutah igranja. Enostavno se mi ni ljubilo ukvarjati s še eno interaktivno dramo, čeravno me je prva sezona Walking Dead zelo navdušila – bolj kot TV-serija sama, pravzaprav. Nato pa so prejšnji mesec Life is Strange v celoti zastonj ponudili imetnikom PS+ in ker sem ta mesec zaradi Until Dawn podaljšal naročnino, je bil že skrajni čas, da jo preigram in si naredim malo prostora na disku.

Že po kakšni uri mi je bilo hudo žal, da sem toliko časa odlašal, po končani peti epizodi pa lahko brez dvoma rečem, da gre za eno najboljših iger, ki sem jih kdajkoli igral (trust me, nabralo se jih je že ogromno). Resda je konkretnega gameplaya bore malo in odločitve na koncu nimajo kakšne posebne teže, a zgodba na filmskem platnu niti približno ne bi imela takšnega učinka. Dialogi, glasba, glasovno igranje, liki … vse je naravnost fanatastično in nabito s čustvi, obenem pa je v igri malo morje sporočil in vprašanj na temo usode, prijateljstva, osameljnosti, ljubezni ter odraščanja. Rahlo moti le zastarela obrazna mimika (premikanje ustnic, če sem bolj natančen), ki na trenutke popolnoma odpove, a na srečo sem bil precej zaposlen z branjem podnapisov.

Life is Strange je igra, ki bi jo preprosto moral igrati vsak ljubitelj (gamer or not) mindfuckov, kot so: The Butterfly Effect, Donnie Darko, Lost, Twilight Zone in Twin Peaks ali coming-of-age fantastike a la The Girl Who Leapt Through Time in Your Name. Nenazadnje je na vsakem koraku polna popkulturnih referenc, ki potrjujejo, da so Dontnod Entertainment ideje črpali iz največjih mojstrovin.

  • Share/Bookmark

Wheeler Walker Jr. je med feministkami trenutno zagotovo najbolj osovražen country glasbenik. Gre za alter ego ameriškega komika Bena Hoffmana, ki je danes izdal svoj drugi album. Njegova besedila so sočna, polna kletvic in seksizma, glasba pa kakovostnejša od večine modernega countryja. In ravno to je njegov največji adut.

YouTube slika preogleda

Albuma nista le skupka straniščno-humornih skladbic, ampak mešanici pristnih ameriških ritmov in kritike plehkih bro-country plejbojev, ki dominirajo mainstream Americano in z obupnimi teksti ter repetitivnimi kitarskimi riffi kantri glasbo že leta spravljajo na slab glas.

Wheeler je na radijskih postajah seveda popolnoma nezaželjen, zato se promovira s pomočjo pornografskih strani, družbenih omrežij in podcastov, kjer nikoli ne špara z besedami.

YouTube slika preogleda

Lanskim uspešnicam Fuck You Bitch, Eatin’ Pussy/Kickin’ Ass in Redneck Shit se tako z novo ploščo pridružujejo sočne instantne klasike, kot so: Pussy King, Finger Up My Butt, Puss in Boots, If My Dick Is Up, Why Am I Down? in druge.

YouTube slika preogleda

Jaz v smeh in dobro voljo, feministke pa v jok in na socialna omrežja.

  • Share/Bookmark

Če na koncerte v tujino ne hodite s Koncerti.net, potem jih ne obiskujete prav.

Okej, saj včasih paše iti na kakšnega tudi v lastni režiji – še posebej, če nastopajoči špila v kraju, ki bi ga rad podrobneje raziskal. Toda velikokrat so problem tako finance kot čas. In takrat je cajt za nakup aranžmaja pri Tadeju & co, ki so na sceni že od leta 2001 in skupno peljali že na več kot 1000 koncertov.

Sliši se kot plačana reklama, a dejstvo je, da ne poznam nikogar, ki bi se pritoževal čez njihovo organizacijo. Pa sem z njimi videl že skoraj četrt Evrope in kup legendarnih koncertov, od Pearl Jam (2x) do Davida Gilmourja, ki bi drugače dostikrat šli mimo mene.

Ker sicer poslušam precej nemške glasbe, za katero naša mladina ne kaže zanimanja, sem še vedno včasih primoran na koncert iti sam. Kar pa za seboj potegne dosti stroškov – zlasti, če nimaš izpita. Tako da, če je le možno, potujem z njimi. Poceni prideš skozi, brez skrbi in planiranja, na busu se družiš z ljudmi, ki poslušajo isto glasbo kot ti, pred koncertom pa običajno ostane še čas za kratek ogled mesta. Two horns up! \m/ \m/

  • Share/Bookmark